Sandra Klemenc, ustanoviteljica Zelene trgovine, je pred približno desetletjem in pol začela sanjati o tem, da bi odprla drugačno trgovino. Takšno, ki bi ponudila najbolj kakovostne ekološke in naravne izdelke, narejene po načelih pravične trgovine in neškodljive za okolje in živali.
Želela je ponuditi izdelke, ki bi jih izbiralo njeno srce in ne želja po dobičku. »Pred 15 leti so bile moje sanje precej utopične,« se danes smeji Sandra, ki je svoja vrata v BTC Cityju odprla leta 2012.
»V tistem času sem se odločila, da se bom poslovila od službe, kjer sem leta delala kot vodja prodaje in nabave proizvodov za spanje, in razmišljala sem o tem, kaj si želim v življenju resnično početi. Ugotovila sem, da želim delati dobro. Vse bolj pomembno mi je postajalo, kako s svojimi odločitvami kot porabniki vplivamo na okolje in na širšo družbo. Želela sem poznati zgodbe, ki se skrivajo za izdelki na prodajnih policah, in biti seznanjena s tem, kakšen je njihov dejanski odtis na naš planet. Moj cilj je bilo sodelovanje s podobno mislečimi ljudmi. Z osebami, s katerimi bi sodelovala zato, ker jih cenim, in ne zato, ker mi bodo njihovi proizvodi prinašali dobiček,« pripoveduje Sandra, ki pravi, da je bila njena želja po trajnostnem poslovnem modelu tako močna, da je ni moglo ustaviti prav nič.
Volja in zanos, ki sta jo vodila na poti do cilja, sta zato hitro obrodila sadove. »Povezala sem se s številnimi trajnostno naravnanimi podjetji, tudi z najstarejšo zadrugo pravične trgovine na svetu. Tako goreče sem verjela v projekt, da mi je uspelo hitro pridobiti kapital za začetni zagon. Najprej sem odprla spletno trgovino, potem pa so me poklicali iz belgijskega podjetja, ki je iskalo partnerja za prodajo izdelkov za zdravo spanje, izdelanih po strogih okoljevarstvenih standardih in načelih pravične trgovine, in posledica je bilo odprtje trgovine v BTC Cityju. Ker sem imela precej poznanstev tudi v podjetjih, ki proizvajajo ekološki bombaž, sem se odločila ponudbo dopolniti tudi z lastnimi izdelki za spanje,« je Sandra ponosna na začetke, ki so na tem področju v Sloveniji zagotovo orali ledino.
Programu za zdravo spanje, ki je obsegal ležišča iz lateksa, izdelana v Sloveniji pod lastno blagovno znamko Naturna, posteljnino, odeje ter druge spalne pripomočke in oblačila, je pozneje sledilo še ekološko spodnje perilo.
100-% odgovorno
Sandra, ki sicer pravi, da je precej trmaste sorte, kar ji pogosto pride prav, saj laže zagovarja tisto, v kar verjame, in ni pripravljena odstopati od zanjo pomembnih vrednot, namenja izbiri vsega, kaj postavi na police svoje trgovine, veliko pozornost.
»Prav vse mora biti izdelano iz 100-% naravnih in ekoloških materialov, brez kakršnekoli sintetike, poliestrov in škodljivih kemičnih obdelav ter v skladu z načeli pravične trgovine. Ker so na področju trajnosti mogoče številne zlorabe, natančno preverjamo certifikate izdelkov. Za ekološki bombaž, ki ni gojen v EU, je denimo nujno, da ima certifikat, kot sta IVN, ki zagotavlja, da bombaž ne vsebuje barvil, elastana, kemikalij ali toksinov, in GOTS, ki dovoljuje le barvila na vodni osnovi in denimo 5–8 % elastana, ter certifikata pravične trgovine Fair Trade in Fair for Life. Pri lanu je pomembno, da je gojen in pridelan v Evropi, saj so standardi dela in okoljevarstva tu zagotovo višji kot kjerkoli drugje. Volneni izdelki morajo imeti GOTS ali eko certifikat za volno ter tudi potrdilo, da je bila ustrezno pridobljena. Pogosto se v ovčjereji namreč uporablja nehumana in kontroverzna praksa, imenovana mulesing, ki je v Evropi sicer prepovedana, zunaj EU pa ne,« opozarja Sandra, ki poudarja, da se morajo porabniki zavedati, kako ohlapni so standardi in zakoni, tako glede uporabe kemikalij kot tudi izkoriščanja delovne sile, zunaj Evropske unije.
»Poleg tega, da so pravice delavcev v državah, kot so Bangladeš, Vietnam, Kitajska, Afrika in Indonezija, od koder prihaja na slovenske police največ tekstilnih izdelkov, neobstoječe, je neobstoječa tudi regulativa o uporabi škodljivih kemikalij. Čeprav se nas morda ne dotakne dovolj, kako živijo ljudje, ki izdelujejo naša oblačila, pa bi nas zagotovo moralo zanimati vsaj, kako ta vplivajo na naše zdravje. Škodljive kemikalije, ki jih delavci vdihujejo med delom, namreč ne škodujejo le njim, pač pa tudi nam, končnim uporabnikom. Dejstvo namreč je, da večine toksičnih kemikalij, ki so v izdelkih, preprosto ni mogoče odstraniti,« iskreno pove.
V družbi pionirjev trajnosti
Sandra je ponosna, da so vsi največji dobavitelji izdelkov Zelene trgovine v državah, od koder izhajajo, pionirji na področju do okolja in družbe prijazne proizvodnje. »Naš partner iz Belgije je na področju proizvodnje lateksa denimo prvi uvedel proizvodnjo po sistemu zaprte vodne zanke. Postopek v industrijske namene ne porablja nobene pitne vode, pa tudi nič odpadne vode ne gre v podtalnico, saj voda nenehno kroži, primanjkljaj pa nadomeščajo z zbiranjem deževnice. Pridobivanje kavčuka temelji na trajnostnih praksah, ki spoštujejo okolje in lokalne skupnosti. Gozdovi ostajajo nedotaknjeni, ni ne razlastitev zemljišč ne razseljevanja avtohtonih prebivalcev. Postopek črpanja kavčuka poteka zgolj 2–3 mesece na leto, to pa drevesom omogoča, da si opomorejo in rastejo naprej brez nevarnosti, da bi se izsušila. Na območjih z osiromašeno zemljo se mesečno sadijo nova drevesa, ki preprečujejo erozijo tal in pomagajo obnavljati ekosisteme. Poleg tega se pri pridelavi uporablja izključno obnovljiva energija, kot sta vetrna in vodna, kar zmanjšuje vpliv na podnebje.«
Nekaj posebnega je tudi nemški partner Zelene trgovine, specializiran za pridelavo in predelavo ekološkega bombaža. Uporablja namreč izključno lastno proizvedeno obnovljivo energijo, kar zmanjšuje njihov okoljski odtis in podpira trajnostno poslovanje. »Gre za prvega proizvajalca v industriji, ki sistematično beleži svoj prispevek k trajnostnim praksam in tudi podrobno poroča o njem. Njihovi nasadi ekološkega bombaža se nahajajo v Ugandi, kjer se aktivno vključujejo v izobraževanje, ozaveščanje in financiranje projektov, vključno z ustanavljanjem kmetijskih zadrug. Podpirajo ne le pridelavo bombaža, ampak tudi pridelavo drugih poljščin, saj ekološko kmetijstvo temelji na krožnem načinu, to pa pripomore k trajnostnemu upravljanju zemljišč. Prizadevajo si za izboljšanje življenjskih razmer, razvoj šolstva, zdravstva ter delovnih navad v lokalnih skupnostih, kjer trenutno neposredno podpirajo približno 50.000 ljudi. S tem ne zagotavljajo le zdravih surovin za evropski trg, pač pa tudi dolgoročno izboljšujejo življenjske razmere in lokalnim pridelovalcem omogočajo ekonomsko neodvisnost. Celoten proces — od pridelave do končne predelave — je skrbno nadzorovan, kar zagotavlja sledljivost, kakovost in etičnost pridobljenih surovin,« pojasnjuje Sandra, ki izpostavlja tudi partnerja z Nizozemske, ki velja za pionirja na področju trajnostne tekstilne industrije.
»Poleg številnih certifikatov za ekološke tkanine in standarda Fair Trade za pravično trgovino ponuja natančne izračune okoljskih prihrankov za vsak svoj izdelek. Ti podatki vključujejo primerjave porabe vode, izpustov emisij ter količine pesticidov, ki se jim izognemo z izbiro ekološkega bombaža, na primer za posteljnino, v primerjavi s konvencionalnimi izdelki. Takšna preglednost omogoča ozaveščeno izbiro potrošnikov ter jasno prikazuje pozitivne vplive trajnostne proizvodnje. Med drugim sodelujemo tudi z vodilnim pridelovalcem in predelovalcem lanu, ki ima več kot tri generacije izkušenj na tem področju. Podjetje ohranja tradicionalne metode pridelave in obdelave lanu, ki ne vključujejo škodljivih kemikalij ali tehnologij, kar zagotavlja vrhunsko kakovost tkanin in spoštovanje okolja,« pove Sandra Klemenc.
Kaj pa greenwashing?
Podjetja pogosto zavajajo glede okoljskih lastnosti svojih izdelkov, da bi se prikazala kot bolj trajnostna in družbeno odgovorna, kot so v resnici. Sandra opozarja, da ni vedno enostavno prepoznati teh praks, zato je ključna dobra izobrazba potrošnikov. Številni izdelki se tržijo z oznakami, kot sta 'ekološko' ali 'zeleno', čeprav vsebujejo le majhen delež naravnih surovin, kot so bambus, lan ali konoplja. Pred nakupom je zato pomembno preveriti sestavo tkanine, saj mešanica naravnih in sintetičnih vlaken pogosto pomeni dodatno obremenitev okolja s kemikalijami.
»Pomembno je poznati tudi resnične vrednosti certifikatov, ki zagotavljajo trajnost izdelkov. V poplavi oznak, ki obljubljajo ekološko neoporečnost, so nekateri izmed njih namreč izgubili svojo vrednost. Pogosto so le znak, da je tkanina denimo 100-% izdelana iz bombaža, ni pa informacij o načinu pridelave le-tega, uporabi kemikalij pri gojenju, barvanju ali transportu. Takšni certifikati ne omogočajo pravega pogleda v trajnostno in odgovorno proizvodnjo tekstilnih izdelkov. Na drugi strani imamo recikliranje, ki je pogosto predstavljeno kot ultimativna rešitev za zmanjševanje količine odpadkov, v resnici pa lahko v določenih primerih zaradi velikih količin energije in vode, potrebnih med postopki predelave, celo poveča obremenitev okolja. Ko podjetja recikliranje omenjajo kot ključno prednost svojih izdelkov, je pogosto v ozadju le marketinška poteza, ki v porabnikih vzbuja 'občutek odpuščanja'. Tako postanemo manj kritični do lastne potrošnje in hitreje posegamo po novih izdelkih, čeprav bi obstoječe lahko še vedno uporabljali ali jih popravili,« izpostavlja Sandra, ki poudarja, da trajnostna potrošnja ne temelji zgolj na izbiri izdelkov z oznako 'eko' ali 'zeleno', pač pa tudi na premišljenem načinu nakupovanja.
»Pred vsakim nakupom se vprašajmo, ali izdelek resnično potrebujemo, ali lahko obstoječega predelamo, osvežimo ali popravimo. Cilj naj bosta zmanjšanje števila nakupov in podaljšanje življenjske dobe obstoječih izdelkov, saj je najbolj trajnosten izdelek prav tisti, ki ga že imamo in še vedno učinkovito služi svojemu namenu. Zavedajmo se, da do trajnosti ne pridemo zgolj z velikimi projekti ali revolucionarnimi inovacijami, pač pa predvsem z majhnimi, premišljenimi koraki vsakega izmed nas,« zaokroži lastnica Zelene trgovine, ki verjame, da lahko z zavestno izbiro trajnostnih izdelkov pomembno pripomoremo k izboljšanju sveta.
