Dr. Jože Bavcon se z rastlinami ukvarja že od otroštva, takrat je pred domačo hišo namreč zasadil majhen vrtiček. Dr. Blanka Ravnjak pa že od nekdaj svoj prosti čas najraje preživlja v naravi, kot majhna deklica se je s prijatelji podila po gozdovih in travnikih ter ob pomoči mame in babice spoznavala zelišča. Danes, oba priznana botanika, svojo ljubezen do narave in svoje znanje o rastlinah neumorno delita pod okriljem ljubljanskega Botaničnega vrta.
Povprašali smo ju, zakaj je pomembno živeti v zelenem mestu in kako zelenje v urbanem prostoru vpliva na počutje njegovih prebivalcev.
V svetu se vse pogosteje govori o ozelenjevanju mest. Kaj je namen tovrstnih urbanih ozelenitev?
Dr. Ravnjak: Gre za tako imenovano zeleno infrastrukturo, ki je pri nas še relativno nov termin, zaradi česar iz vrst upravljavcev in zakonodajalcev jasnih usmeritev na tem področju še ni. Govorimo o ‘mreži zelenih površin’, ki naravo na eni strani mesta povezuje z naravo na drugi strani mesta. Ta mreža obsega zelene koridorje ter zatočišča za rastline in živali, hkrati pa v urbano okolje prinaša naravo ljudem, ki bodisi nimajo lastnih vrtov bodisi ne morejo obiskati narave zunaj mest.
Zakaj je danes še posebej pomembno, da živimo v čim bolj zelenih mestih?
Dr. Ravnjak: Rastline blažijo hrup, ki ga je v mestih ogromno. Ob padavinah počrpajo večje količine vode, ki bi lahko v nasprotnem primeru povzročile poplave. Odraslo drevo topol lahko na primer na dan počrpa do 500 litrov vode. Kadar so z rastlinami obdane stavbe ali so z njimi zasajene strehe, rastline tvorijo izolacijsko plast, ki v poletnih mesecih omogoča hlajenje stavb, s čimer se zmanjša poraba energije za hlajenje s klimami. V zimskih mesecih pa preprečuje uhajanje toplote skozi stene stavb, zaradi česar se lahko zmanjša strošek za ogrevanje. Tudi sicer rastlinje pripomore k nižanju temperature v mestih − temperatura golih tal je lahko v primerjavi z gostim cvetočim travnikom za 20 °C višja. Pomembna funkcija zelenih površin pa je tudi ustvarjanje življenjskega prostora za različne živali. Razne cvetoče mejice so lahko gnezdišča in vir hrane za ptice, skrivališča za denimo ježe, podlasice … Vsaka zelena površina je lahko življenjski prostor za številne talne živali, drevesa z duplinami pa za netopirje, veverice, polhe in še bi lahko naštevali.
Na kakšen način lahko ozelenitev mest pripomore k boljšanju kakovosti zraka?
Dr. Ravnjak: Za boljšo kakovost zraka v mestih največ naredijo drevesa s svojimi krošnjami. Krošnje so velika listna masa, ki v procesu fotosinteze proizvaja kisik. Odraslo listnato drevo lahko na primer v letu dni proizvede toliko kisika, kolikor ga za dihanje v enem letu porabita dva človeka. Prav tako so krošnje ogromni lovilci prašnih delcev. V načelu pa k izboljšanju zraka pripomore vsakršno zelenje, velike zelenice, parki pa tudi vsaka najmanjša rastlina. Seštevek vsega lahko v veliki meri izboljša kakovost zraka. Vse več raziskav potrjuje, da zelenje blagodejno vpliva na počutje ljudi.
Dr. Bavcon: Obdobje pandemije je pokazalo, kako je vsak zeleni kotiček za človeka izredno pomemben. Ker so bili ljudje prisiljeni ostajati za štirimi stenami, so pogosteje kupovali predvsem sobne rastline, da so si lahko doma ustvarili svoj zeleni kotiček. Vsekakor je zelenje v mestu zelo pomembno za psihično in fizično stanje ljudi, saj je lahko vez, ki človekov prainstinkt povezanosti z naravo ohranja tudi v urbanih območjih. Pomembno je tudi za starejše prebivalce, ki jih je vse več. Ti ne morejo več v naravo, zato jo ustvarimo v njihovi bližini. Rastlinje jih spominja na mlade dni, to pa je tudi s psihološkega vidika zelo pomembno, počutijo se bolj domače in okolje, v katerem živijo, postane zanje prijetnejše.
Kako izbirate rastline za mestno ozelenitev?
Dr. Bavcon: Mesta so prostor, v katerem je narava do rastlin malo bolj kruta. Se bolj segrevajo, manj je zemlje, ponekod več sence, manj je povezav med zelenimi površinami, veliko je betona. Hkrati pa ponuja mesto polno drobnih kotičkov, kjer si lahko rastline najdejo zatočišče. Pri tem gre za povsem specifične rastlinske vrste, ki so prilagojene na zelo majhne kotičke. Če jih znamo najti in vanje zasaditi ustrezne rastlinske vrste, lahko ustvarimo res pravo naravo v malem. Seveda pa je treba v mestih vedno najti ravnotežje med lepoto, ceno in oskrbo. V mestu ne smemo puščati zapuščenih površin, zaradi česar je včasih upoštevanje reka ‘manj je več’ nuja, bolje je načrtovati preprostejše, a lepe zasaditve. Priporočljivo je oblikovanje čim bolj naravnih samooskrbnih površin. S tem v veliki meri pripomoremo tudi k ohranjanju biodiverzitete rastlin, opraševalcev, ptic in tudi drugih živali v mestu, ki jih je v Ljubljani res veliko.
Dr. Ravnjak: Ustrezne vrste dreves se izbere glede na konkretno lokacijo, kjer se predvideva zasaditev. Izbira nato temelji na tem, koliko prostora bodo imela drevesa v tleh za koreninski sistem in koliko za rast v višino in širino. Izbira vrst je odvisna tudi od osončenosti ali senčnosti lokacije. Pri izbiri vrste pa upoštevamo tudi različne kulturne in lokalne vidike. Preučimo, ali bi lahko z izbrano vrsto povedali kakršnokoli zgodbo, ali ima morda izbrana vrsta kakšen simbolni pomen, ki ga lahko vpletemo v urbani prostor. Vsekakor pa se je treba pri izbiri zavedati tudi, da mora biti vrsta odporna proti suši, temperaturi, močnemu sončnemu sevanju, soljenju pozimi in pomanjkanju prostora v tleh. Kajti vsi ti dejavniki so v urbanem okolju po navadi navzoči. Tudi medovitost je precej zaželena lastnost zasajenih dreves in grmovnic, saj omogoča pomembno pašo za različne opraševalce tudi v mestih.
In na kakšen način lahko svoje mesto ozelenimo posamezniki?
Dr. Bavcon: Zasadite rastlinje na okenskih policah in balkonih. Ni nujno, da so prenapolnjeni z rastlinami, dovolj so že majhni zasajeni kotički. Če so raznoliki, potem vsaka še tako drobna rastlina pripomore k ‘zeleni mreži povezav’. Če uspemo na domačem vrtu pustiti vsaj del cvetočega travnika, pa čeprav so na njem le ivanjščice, ohranjamo ta del travnika za opraševalce in druge živali. Pozno košnjo travniških površin smo v Botaničnem vrtu uvedli po letu 1995 in marsikdo se je temu najprej zelo čudil. Po 20 letih je ideja padla na plodna tla in zdaj že marsikje vidimo obkošene cvetlice. S tem v svoje okolje privabimo številne opraševalce, ptice in druge živali.
Kako zelena je po vašem mnenju Ljubljana v primerjavi z drugimi evropskimi mesti?
Dr. Bavcon: Ljubljana je v primerjavi z drugimi evropskimi mesti ali celo z mesti zunaj Evrope res izredno zelena, zaradi česar je prava zelena prestolnica Evrope. Je obdana z naravo, otočki narave pa so tudi prav v središču mesta. Med takšna večja območja narave znotraj mesta spadajo Golovec, Grajski hrib in Rožnik. So kot sveta trojica. V mestu so tudi velike parkovne površine in drevoredi, ki jih zdaj ob prenovah mesta še dodatno vsepovsod načrtujejo, tudi prav v centru mesta. Je tudi veliko manjših in večjih zelenic in ne nazadnje so tu tudi cvetoče nadstrešnice postajališč mestnega avtobusa. So res lepa popestritev Ljubljane in že kar 25 jih je zasajenih. Ljubljana je zeleno mesto, le ohraniti moramo to lepoto. Večkrat moramo dopustiti, da nam zeleni pasovi na vseh mestnih vpadnicah zacvetijo, in jih pokositi šele takrat, ko odcvetijo. Saj so pisani travniki kadulj, ivanjščic, zlatic, turške detelje, črnoglavke, skrečnika in še marsičesa pravi cvetoči biser za Ljubljano, njene prebivalce in za opraševalce.
Zaradi vaših bogatih izkušenj vas je k sodelovanju povabila tudi družba BTC pri projektu ozelenitve ene večjih površin na območju BTC Cityja Ljubljana pred nekdanjim Kolosejem. Na tej površini je bilo v letu 2023 zasajenih skoraj 100 novih dreves. Nam zaupate, kakšna so ta drevesa?
Dr. Bavcon: Izbira je temeljila na vrstah, ki jih v BTC Cityju še ni, s čimer smo želeli popestriti biodiverziteto zasaditve, in na proti suši odpornih vrstah, ki so lepe v različnih letnih časih in so hkrati tudi medovite. V središču bo tako obiskovalce razveseljevala zgodaj cvetoča drevesna vrsta rešeljika, ki je v zgodnji pomladi, aprila, videti kot en sam cvet in zelo dobro prenaša sušo, višjo temperaturo in sevanje. V Sloveniji sicer raste samo na submediteranskem območju, v notranjosti pa ne, a je kljub temu prezimno trdna. S svojimi bleščečimi drobnimi listi je prava poživitev poletnih dni, jeseni pa se pozno lahko povsem zlato obarva. Izbrali smo tudi trokrpi javor, ki je estetsko zelo lepa drevesna vrsta. Ima drobne trokrpe liste, je bogat z nektarjem in s tem torej zanimiv za čebele in še druge opraševalce. Drobni trokrpi listi so dokaj lahki in jih veter, ko odpadejo, spiha, zaradi česar jeseni ni prav veliko listja za grabljenje. Prav tako se jeseni rumeno zlato obarvajo. Dodali smo še mali jesen, ki je v Ljubljani posajen že na Slovenski cesti. Zelo je lep predvsem, ko cveti. Ima bela metlasta socvetja, omamno dišeča po medu. Jeseni pa se njegovo listje obarva rumeno do bordo rdeče.
Kako pa bi sicer ocenili prizadevanja družbe BTC na področju ozelenjevanja?
Dr. Bavcon: Predvsem smo res zelo veseli, da v družbi BTC razumejo pomen zelenih površin. V zadnjih letih se je zelena podoba BTC Cityja zelo dopolnila. Nekdaj prazne odprte površine so vse bolj ozelenjene, možnosti pa je še več, saj je površin veliko. Nekatere obstoječe zasaditve so zelo uspešne. Marsikje pa bi se rastlinsko pestrost dalo še povečati, zato smo veseli, da o tem snovalci in idejni vodje v BTC Cityju na glas razmišljajo in ideje tudi hitro udejanjajo. Veseli nas, da so nas povabili k sodelovanju, saj bomo s tem lahko naredili nekaj dobrega za biodiverziteto in obiskovalce BTC Cityja.
Dr. Ravnjak: Pohvalno je, da so projektni vodje družbe BTC v snovanje zelene infrastrukture vključili stroko. Skupaj bomo namreč našli najbolj optimalne rešitve med željami, možnostmi in končno realizacijo ustvarjanja zelene infrastrukture v BTC Cityju. Cilj je za dane razmere optimalna zelena infrastruktura, ekološko in estetsko sprejemljiva in prijazna do obiskovalcev.
Kako se je ozelenitev Ljubljane spreminjala skozi čas? Morda lahko napoveste tudi, kakšni bodo trendi ozelenjevanja v prihodnje?
Dr. Bavcon: Ljubljana je imela vedno veliko površin z vrtovi. V Botaničnem vrtu smo ob 200-letnici vrta ponatisnili zemljevid iz Mestnega muzeja Ljubljana iz leta 1853, na katerem so vidni zanimivi vrtovi v Ljubljani. Vse hiše so nekoč imele vrt in prav v meščanskih vrtovih so bile včasih zasajene hortikulturno zelo zanimive rastlinske vrste in sorte, za tisti čas tudi precej eksotične. Še dandanes lahko na kakšnem izmed vrtov najdemo rastlinske vrste ali sorte, ki zdaj niso več tako pogoste. Pred osamosvojitvijo so veljali tudi določeni standardi pri urejanju in vzdrževanju zelenih površin. Ob vseh javnih zgradbah so obvezno morale biti zelene površine, hkrati pa ni bilo dovoljeno s svojo zasaditvijo kaziti javnega prostora. Če je kdo želel v mestu posekati drevo na lastnem vrtu, je moral pridobiti dovoljenje mestnih oblasti. To dokazuje, da so nekoč prav dobro skrbeli za mestno zelenje. Po tem, ko se je začelo poudarjati privatno lastnino, pa je veliko lastnikov zemljišč hotelo vsak meter parcele pozidati in jo s tem spremeniti v gradbeno parcelo. Zelene površine so pri tem utrpele veliko škodo. Na srečo se je takšen trend v mestu na javnih površinah že skoraj povsem ustavil, žal pa še vedno traja na zasebnih. Ob vseh prenovah javnih mestnih površin načrtovalci res dobro poskrbijo za lepe ozelenitve. K javni zeleni infrastrukturi pa seveda spada tudi vzdrževanje le-te, to pa pomeni, da je včasih zaradi varnosti treba kakšno drevo tudi posekati. Žal meščani včasih tega ne razumejo. Mesto namreč ni narava. V naravi lahko drevo tudi samo od sebe pade in s tem ni nič narobe. V mestu pa lahko padec drevesa pomeni pravo katastrofo, poškodbe in celo žrtve, zaradi česar je treba upravljanje dreves in zelenih površin na sploh prepusti mestnim službam. Trend ozelenjevanja in principi, ki se jih uporablja, so Ljubljano naredili stilsko lepšo, še bolj zeleno in hkrati prijazno za meščane in obiskovalce. Ne nazadnje je javni prostor naša največja dnevna soba, zato moramo vsi skrbeti zanj, in ko bo BTC City postal še bolj zelen, bo ta dnevna soba ponujala različne možnosti še precej večjemu številu zadovoljnih obiskovalcev.
Dr. Ravnjak: Dandanes se na srečo tako urbanisti kot posamezniki zavedajo pomena zelene infrastrukture. Nekatere izmed smernic ozelenjevanja mestnih površin že prehajajo v predpise. Tako bodo kmalu vse nove stavbe z ravno streho le-to morale ozeleniti. V svetu je prav tako trend, da kakršnakoli opuščena območja v mestih spremenijo v zeleno površino in jim skupaj z opuščenimi stavbami dajo novo vsebino. V prihodnosti bo ozelenjevanje temeljilo predvsem na čim bolj sonaravnih zasaditvah, ki ne bodo zahtevale intenzivnega vzdrževanja. Prav tako je že danes trend, in bo z leti le še naraščal, da se v javne zasaditve vključujejo predvsem avtohtone rastlinske vrste, pri čemer lahko javne zelene površine postanejo celo otoki biodiverzitete in mesta varovanja rastlinskih vrst na nadomestnih rastiščih. Rastline, ki so avtohtone za določeno območje, so namreč nanj najbolj optimalno prilagojene in zaradi tega zahtevajo manj človekove skrbi. Prav tako pa se z zasajanjem avtohtonih vrst lahko izognemo vnosu tujerodnih in potencialno invazivnih rastlinskih vrst. Vsekakor upamo, da bo v prihodnosti pojem ‘zelena infrastruktura’ postal enakovreden katerikoli drugi infrastrukturi urbanih površin in da bodo mesta zanjo tudi namenila potrebna sredstva. S tem bo zagotovljen celovit in, to pa je najpomembnejše, strokoven odnos do načrtovanja in vzdrževanja zelene infrastrukture.
