Ko se Miha in Matevž Šalehar - Hamo znajdeta v istem prostoru, ni jasno, ali boste prej dobili filozofsko razpravo o minljivosti, brutalno iskreno anekdoto iz otroštva ali pa koncert za dušo. Prvi, starejši, je žametni glas radia, pronicljivi kolumnist, avtor treh knjig in mojster iskrenih nesramnosti, ki zvenijo kot kompliment. Drugi je glasbenik in frontman benda Hamo & Tribute 2 Love, ki zna v treh verzih povedati več kot večina v celotnem govoru.
Brata po krvi, humorju in resnici sta se odločila svojo bratsko dinamiko ob častitljivi 25. obletnici gledališkega odra v BTC Cityju prenesti v avtobiografsko predstavo Brata, ki oktobra prihaja v SiTi Teater BTC. Brez mask, brez vlog – le dva brata, ki jima je življenje navrglo dovolj gradiva za eno resno zabavno izpoved.
Najzgodnejši spomin drug na drugega?
Hamo: To bo v predstavi. Spoiler alert (smeh)! Ne povem, pridite pogledat (smeh).
Miha: Hamo hodi po kampu s plavalno masko. Samo spat gre brez. Star je tri.
Kateri je bil vajin prvi resni bratski konflikt – in kdo je zmagal?
Hamo: Prvega se ne spomnim, sem pa prepričan, da je zmagal Mihi, ker je bil takrat dve leti starejši in dve leti močnejši. Ko je moja mišica dosegla njegovo, je zamenjal taktiko in se spopadal na intelektualnem nivoju. Še vedno zmaguje (smeh).
Miha: Ne vem, najbrž sva se skregala zaradi kake neparne zadeve. Jaz sem vedno računal, da je 5 enako 3 zame in 2 za brata. Prvič sem zmagal jaz. Zadnjič je Matevž.
Če bi otroštvo povzela v eni pesmi in enem vonju, kaj bi izbrala?
Miha: 57 s filtrom in Bob Dylan.
Hamo: Rožmarin v Premanturi in komad Everybody’s talking.
Katera 'družinska laž' vaju je najbolj zaznamovala – in kdaj sta jo prepoznala?
Hamo: Da je fotr največji frajer (smeh). Ne vem, če sva jo.
Miha: Največje verjetno še nisva prepoznala, druge pa delno izdava na predstavi.
Kaj sta skrivala pred starši – in ali sta drug drugega kdaj izdala?
Miha: Mislim, da se nisva izdajala, ker so izdajalce pri nas doma streljali. Skrivala sva pa vse: najprej lizike, potem čike, alkohol in še kaj.
Hamo: Ja, absolutno čike in kak alkoholček. Izdajala pa se nisva. Tudi zato, ker sva drug o drugem vedela preveč. Mislim, da po podobnem principu danes funkcionira politika.
Katera družinska navada ali družinski ritual vama je šla/šel najbolj na živce – in po tihem zdaj to počneta tudi sama?
Hamo: Striženje žive meje po očetovem diktatu s kavča (smeh). 'Dej' bolj v živo. Zdaj s to idejo nadlegujem svoje. Razumem fotra.
Miha: Ja to, pa košnja trave. Fotr naju je v otroštvu travmatiziral z idejo, da je vsaka marjetica, ki je daljša od treh centimetrov, estetski greh. Zdaj sem jaz tisti moron, ki travmatizira svoje otroke.
Kdaj se je v otroštvu zgodil tisti trenutek, ko sta se zares povezala kot brata?
Hamo: Po mojem se ga nihče ne spomni. Mogoče vsaj jaz ne vem zato, ker ga imam že od rojstva. Brez si ne predstavljam življenja. Mihi ima to izkušnjo. Bo on povedal (smeh).
Miha: Če ne prej, sva se bratsko zares povezala takrat, ko sva začela zavezniško lagati staršem.
Kaj danes bolj cenita drug pri drugem, morda nekaj, česar v mladosti nista znala opaziti?
Miha: Cenim predvsem tisto, česar v mladosti nisem opazil, ker tega takrat ni bilo. To pomeni, da napredujeva. Upam, da velja tudi obratno.
Hamo: Mihi je intelektualec, ki ve enormno število, tudi blesavih, podatkov in se je mogoče z njim, če je prave volje, pogovarjati o marsičem. Tega se včasih mogoče nisem toliko zavedal. Ogromno sveta sva že rešila skupaj.
Kaj vama gre drug pri drugem najbolj na živce in kaj je tisto, kar najbolj občudujeta?
Miha: Najbolj na živce mi gre, kadar 'tamau' nima časa zame, najbolj pa občudujem, kadar si vzame čas. Občudujem, da se zna zdaj za to isto hibo opravičiti. Dobro mu gre, že dve leti (smeh).
Hamo: Meni pa gre na živce, ko je pokroviteljski brat. Takrat ga moram spomniti, da sva oba stara že pol stoletja. No, jaz še nisem.
Kaj vaju kot brata še vedno povezuje – in kaj najbolj ločuje?
Hamo: Mah, delava eno predstavo, ki naju trenutno zelo povezuje, upam samo, da naju ne bo ločila (smeh).
Miha: Po mojem naju najbolj povezuje družinsko izročilo motociklizma, ločuje pa malo stvari, saj živiva v isti hiši. Aja, mogoče naju je malo ločilo to, da sem jaz nehal piti pivo.
Če bi lahko izbrala en trenutek iz zadnjih let, ki najbolje pokaže, kdo sta kot brata danes – kateri bi to bil?
Miha: Vsak trenutek na motorju. Zelo rad se vozim za Matevžem, ker ma super tempo in super ideje o tem, kako je treba skozi ovinek.
Hamo: Ja, kaj naj rečem ... Hvala (smeh).
Zakaj sta se odločila za predstavo, ki izpostavlja vajin bratski odnos?
Hamo: Ker je to zelo zanimiv odnos. Kdor ima brata ali sestro, bo zagotovo vedel, kdor ga/je nima, bi ga morda zanimalo. Veliko sva doživela skupaj, vprašanje pa je, ali sva si vsa doživetja enako zapomnila. Na tem mestu se velikokrat zgodi komedija.
Miha: Bratstvo je na prvi pogled nekaj samoumevnega, v resnici pa je veliko več. Ker je brat najbližji človek, ki si ga nisi izbral sam. Ker je skoraj 49 let bratstva pomembna epoha, ki vsebuje nore in še bolj nore zgodbe.
Pravita, da je bilo veliko vzponov in padcev – kateri najvišji in kateri najnižji?
Hamo: Najvišji moj vzpon je bil na Triglav. Tam sem tudi nerodno padel (smeh).
Miha: Najnižjega še ni bilo, čeprav je 'lajf' poln nizkotnosti, prav zato ponižno upam, da se lahko še kam povzpnem in povzpneva.
Predstava se dotika minljivosti – kdaj sta se prvič zares zavedla, da sta 'v letih' in da čas ni več neskončen?
Hamo: Ne vem, če se bomo preveč ukvarjali z minljivostjo. Ampak čas vsaj zame ni bil nikdar neskončen. Všeč mi je, da teče, všeč mi je, da ima svoj konec. Veselim se naslednjega energijskega stanja. Ampak nisem še tam, imam še nekaj komadov v glavi (smeh).
Koliko terapevtskega je v predstavi?
Hamo: Ničkoliko (smeh).
Miha: Stvar pogleda. Za naju precej, gledalcem pa terapije ne vsiljujeva, to bi namreč pomenilo, da si domišljava, da je s kom karkoli narobe. Vse je lahko terapevtsko, hkrati pa včasih nič ne pomaga.
Katerih tem vse se lotevata in zakaj?
Miha: Osnovna premisa zgodbe je, da si po 30 letih valjanja po slovenskih medijih marsikdo misli, da naju pozna. V resnici pa se je mimo tega, kar na očeh javnosti počneva za to, da lahko kupiva paštete in baterije za daljinec, zgodilo še marsikaj drugega. Velika večina preostalega. Lep kos življenja. To je tema.
Hamo: Seveda sva se osredotočila predvsem na zabavne zgodbe.
Kdo je imel zadnjo besedo pri najbolj občutljivih temah – in kako sta se odločala, kaj bo šlo v javnost?
Hamo: Midva (smeh).
Miha: V resnici ni imel nihče zadnje, se mi pa zdi, da sva prav tekmovala v tem, s kako preciznimi detajli se bova naslikala. Povedala bova tudi, kake prirojene hibe ima Hamo, kaj vse sva se vam že zlagala in kaj vse se še bova.
Sta se med pripravljanjem predstave drug o drugem naučila česa novega – kljub desetletjem skupne zgodovine?
Hamo: Ko smo začeli pisati, smo se nekajkrat dobili in šli čez najino življenje. Čez dogodke, ki so naju zaznamovali. En tak sprehod čez življenje. Zanimivo je, kako sva si kakšno stvar zapomnila drugače. Jaz imam zelo slab zgodovinski spomin, Miha je v tem boljši. Skratka, kar zanimive seanse so bile. Terapevtsko. Popolnoma izmozgana sva hodila domov.
Če bi lahko bila za eno uro spet stara 18 let – s to glavo, ki jo imata zdaj – kaj bi povedala sebi in kaj drug drugemu?
Miha: Samo tako naprej. Ne poslušaj nasvetov postaranih pokroviteljskih pizdunov. Zajebaj, kar moraš zajebat, to je najboljša šola.
Hamo: Muzike ne igraj zato, da boš frajer, ampak zato, da bo komu kaj dala. Pa bitcoine kupi, da ne boš rabil muzike za denar delat. Pa pokonci se drži, ko vadiš kitaro, da te ne bo rama bolela čez 30 let.
Je mama že videla gradivo in kaj pravi o njem?
Miha: Malo jo je strah, naju pa še bolj, saj bo nekatere stvari izvedela na premieri.
Kaj bi rada, da publika odnese s predstave?
Hamo: Jaz si želim predvsem, da odidejo boljše volje, kot so prišli.
Miha: Občutek, da smo vsi samo ljudje, ki potrebujemo brate in sestre, ker so tudi oni samo ljudje.
Ne zamudite predstave Brata — iskrene, duhovite in ganljive avtobiografske zgodbe v SiTi Teatru BTC. Preverite termine in kupite vstopnice s klikom na povezavo spodaj.
